Transporter T2

1967-1978

Druga generacija Transporterja.

1967
Prvi Transporter je bil izdelan v 1.800.000 primerkih.
Poglavitni razlog za to, da je bila prodaja Transporterja še naprej sijajna, je bila premišljena odločitev vodstva: v pravem trenutku, ko se je zahodnonemško gospodarstvo spopadalo s krizo, je na trg prišel naslednik prodajne uspešnice – mnogo sodobnejši, lepši in tudi bistveno varnejši avto, ob katerem se je predhodnik, ki je bil prodan v kar 1.800.000 primerkih, v hipu še bolj postaral. Zaradi nedeljenega vetrobranskega stekla z močno zaokroženo zgornjo linijo in zaradi večjih oken je bila notranjost veliko svetlejša, poleg tega pa so voznik in sopotniki imeli boljši pregled nad okolico.
Ne glede na spremembe je Bulli s 1.175 kg (furgon) še vedno sodil v lahko kategorijo. V naslednjih letih je postajal vedno težji, kar je bila posledica bolj dovršenih tehničnih rešitev in višjih zahtev pasivne varnosti. Postal je tudi večji: zunaj le za nekaj več kot 20 cm, v notranjosti pa se je uporabna prostornina zaradi boljše prostorske razdelitve povečala še bistveno bolj. Občutno večji je postal tudi pokrov tovornega prostora. Zadaj so bila po novem vgrajena drsna vrata.
Toda sprememba z največjim učinkom se je skrivala pod pločevino. Zadnja prema je bila zasnovana kot dvozgibna prema s poševnimi vodili in je naravnost dramatično izboljšala vozne lastnosti Bullija. Sprednja prema je imela boljše vzmetenje, dvokrožni zavorni sistem pa je poskrbel, da se je raven varnosti še bolj približala osebnim vozilom. Transporter je postal tudi udobnejši: z boljšimi sedeži, učinkovitejšim prezračevanjem in številnimi izpopolnjenimi detajli. Močnejši motor s 35 kW je pognal izvedbo furgon do hitrosti 110 km/h. Edini razlog za nekoliko grenak priokus ob takšni obilici sprememb: Volkswagen ni več plesal sambe – dodatna vrsta oken v ukrivljenem predelu strehe je s prihodom druge generacije postala preteklost. Toda ta izvedba Bullija je od takrat naprej postala vozilo za zbiratelje. V Južni Ameriki je bil dosežen enkraten proizvodni rekord: pri družbi Volkswagen do Brasil je bil izdelan brazilski Volkswagen z zaporedno številko 500.000. Inženirji so še posebej veliko pozornosti posvečali varnosti. Vsa vozila so dobila nov varnostni volanski drog.
1968
Izdelan je bil dvomilijonti Transporter.
12. aprila 1968 je umrl prof. dr. Heinrich Nordhoff, star 69 let. Z njim sta neločljivo povezana vzpon in uspeh Volkswagna po vsem svetu. Nasledil ga je dr. Kurt Lotz, ki je bil že leta 1967 imenovan za namestnika predsednika uprave.
1969
Volkswagen je kupil zemljišče za gradnjo tovarne v Salzgittru. Od leta 1970 naprej je v tej tovarni potekala proizvodnja vozila, ki ga je razvila družba NSU. K 70 je prvi imel pogon na sprednji kolesi in tekočinsko hlajenje. Proizvodnja je bila ustavljena februarja 1975. Danes je tovarna v Salzgittru glavni dobavitelj vseh tekočinsko hlajenih motorjev nove Volkswagnove generacije.

1970
Družba Volkswagen do Brasil je izdelala milijonti Volkswagen.

1971
Zasnovan je bil nov, 1,7-litrski nizki motor z gibno prostornino 1.679 cm3 in močjo 49 kW pri 4.800 1/min. Poleg tega je bilo skupno izdelanih že 3.000.000 Transporterjev.

1972
Volkswagen AG je v Sarajevu (Jugoslavija) skupaj z generalnim uvoznikom za Volkswagen UNIS odprl nov obrat za montažo Volkswagnovih vozil, tovarno avtomobilov TAS (Tvornica Automobila Sarajevo).

1973
Ustanovljena je bila družba Volkswagen of Nigeria Ltd. (Lagos/Nigerija).

1974
Po skoraj 30 letih se je v Wolfsburgu končalo obdobje, v katerem je avtomobil postal sinonim za tovarno in za zgodovino avtomobilizma. Wolfsburg je bil "mesto hroščev". Ko je bil izdelan "hrošč" z zaporedno številko 11.916.519, se je v matični tovarni proizvodnja zaključila. Priljubljeni model so nato izdelovali še v krajih Emden, Bruselj in Übersee. Dnevno je bilo skupno izdelanih pribl. 3.300 primerkov.

"Hrošča" je idealno nasledil Golf, ki je z novo tehnično zasnovo že na samem začetku postal velika uspešnica in je po zahodnonemških statističnih podatkih glede na število registracij prekosil vse tekmece. Z Golfom, ki je bil novinarjem predstavljen maja, je Volkswagen osnoval nov avtomobilski razred. Popolnoma se je oddaljil od tradicionalne karoserijske izvedbe in predstavil avtomobil, ki je bil ob prihodu enako neobičajen in napreden, kot je to svojčas veljalo za "hrošča". Volkswagnu je tako znova uspelo zasnovati avto, ki je v hipu osvojil srca voznikov.

V Braziliji je potekala gradnja tovarne v kraju Taubaté. Začetek proizvodnje je bil predviden za sredino leta 1975. Po odprtju te tovarne je družba Volkswagen do Brasil dnevno izdelala 2.500 vozil.

1975-1978.

Lastentransporter – ali na kratko LT.

1975
Začelo se je novo poglavje v zgodovini podjetja: z modelom LT je Volkswagen sprejel morebitna tveganja in vstopil v razred lahkih tovornih vozil. Začetek je značilen za znamko, saj je bil LT že kmalu na voljo v številnih izvedbah, s katerimi so možnosti uporabe postale skoraj tako raznolike kot pri Transporterju. Prvi LT s štirivaljnim bencinskim motorjem je bil predstavljen v treh izvedbah z različno dovoljeno skupno maso. Od leta 1976 naprej so se kupci lahko odločili tudi za dizelski motor. Kljub slabi konjunkturi si je LT zagotovil okoli 40-odstotni tržni delež.
Ponudbo je dopolnil večji in močnejši motor za T2: gibna prostornina 1.970 cm3, moč 51 kW (68 KM) pri 4.200 1/min. Na mednarodnem avtomobilskem salonu v Frankfurtu (IAA) sta bila predstavljena Golf GTI in Polo – Volkswagen v novi velikosti.

1977

Skupno število izdelanih Transporterjev se je povečalo na 4.500.000. Druga generacija je bila izdelana v 2.277.307 primerkih.

1978

Od avgusta naprej je bil za LT na voljo 6-valjni dizelski motor iz Volkswagnovega razvojnega oddelka. Serijo sta dopolnila modela LT 40 in LT 45.
-
vir: http://www.vw-gospodarska.com/ve_o_vw_gospodarska_vozila/zgodovina/1967_1974/